Sonce, zemlja, mesec

vrte se brez kolesec,

letijo brez peresec,

v nebo se točijo,

na vejo skočijo,

brez poka počijo.

                                               
                    (po Otonu Župančiču)

Doživela sem, da je sonce počasi zahajalo in da je bilo vedno temneje. (Ana Krašovic)

Ležim na ležalniku ob morju in gledam, kako sonce, ogromna žareča krogla, pada v vodo in vse postaja temnejše.
Tudi hladneje je. Sonce izgine v morju. Drevesa okoli sebe komaj razločim. (Anej Zupanc)

Mrak je čas pred nočjo. Pozimi se to začne zgodaj, poleti pa malo pozneje. V mraku si rada prižgem luč in berem knjige.
Ko je mrak, se je zabavno skrivati, saj te res težko najdejo.  (Eva Drenik)

Ko sem se ponoči zbudila, sem imela nad glavo balon in sem se prestrašila in poklicala mamico.  (Hana Firšt)

Ob  mraku  smo se vračali domov. Bilo je malo bolj temno kot podnevi, a vseeno bolj svetlo kot  ponoči. (Jana Dragar)

Mraka se ne bojim, razen takrat, ko je res temen. Bojim se roparjev in pošasti.  (Marja Zakelšek)

Zelo me je bilo strah, ko sem šel z atijem na njegov trening košarke. Bilo  je temno, mrzlo in glasno. (Matija Cvikl)

Ko se začne mračiti, gremo  v hišo. Nato prižgemo luči. Jaz nimam rada teme,ker se teme bojim. (Špela Goričan)

Ko se začne mračiti, moram prižgati luč, ker me je drugače v mraku strah. Ko je mrak, vem tudi,  da bo kmalu
ura za spanje. (Tilen Belošević)

V  jesenskem času opažam, da pri nastajanju mraka postane hladno. Na travi se naredi rosa. Jaz se v mraku in
temi ne počutim prijetno. Zelo lepo mi je po v mesecu decembru, ko v mraku zagorijo novoletne lučke.
Na morju sem opazil, da je v mraku priletelo veliko netopirjev. (Tilen Čepin)

Mrak  sem  začela opazovati  ob  19.15 uri, ko smo se  peljali z avtom v Šentjur. Najprej je bilo svetlo,
na nebu sem opazila že pol lune. Mrak je bil vedno bolj  temen. (Tjaša Ovčar)

Ko pade mrak, se umirim. Malce sem žalostna, ker je dan že minil. Ni me strah, prijetno se počutim.
Rada opazujem zvezde na nebu. Včasih jih štejem. (Vanja Verbovšek)